Ova e intervju so Hugo Prat koe e praveno od Graciano Origa i izdadeno vo "The Comics Journal" vo juli 1994. Intervjuto e vodeno vo Lozana vo Svajcarija, pri sto Prat se osvrnuva na toa koj se vlijael na negovata kariera, a zboruva i za svoite kolegi.

Graciano Origa: Dali e razumno da se konstatira deka Hugo Prat vo osnova sekogas pravi isti stripovi, nesto kako Felini sto sekogas pravi isti filmovi?

Hugo Prat: Ne, smetam deka taa konstatacija ne e tocna. Mozebi toj vpecatok doagja poradi toa sto moite likovi dosta cesto se srekavaat megjusebno i se prefrlaat od edna prikazna vo druga. Toa e kako da igrate golema partija sah. Lekcija na koja me nauci Milton Kanif, koj isto taka gi dvizese svoite likovi.

GO: Cesto go spomenuvate Kanif. Go smetate li nego za Vas golem ucitel?

HP: Sekogas zboruvam i go spomenuvam Kanif poradi negoviot nesekojdneven stil. Toj vovede revolucija vo stripot.

GO: Osven Kanif, koi drugi avtori vlijaele na tebe?

HP: Liman Yang. Yamg bese odlicen raskazuvac na avanturite niz Afrika. Toj gi nacrta dvete najubavi zeni vo istorijata na stripot Lorila i Kralicata Loana. Tie imaa karakter, tie imaa stil i bea mnogu seksi. Kako dete, pred da zaminam za Etiopija, ja procitav "Avventuroso", od eden drug golem avtor na koj malkumina se sekavaat Wil Gold, kreatorot na Red Beri i Bob Star. Toj e eden od klucnite avtori koi mi ja vsadija zelbata da crtam. Umetnosta na Gold bese fantasticna vo svojata dinamika i modernizam.
Otkako gi vide moite crtezi toj mi napisa pismo, vo koe mi pisuvase deka crtezite i nacinot na crtanje se kako koga bokser se podgotvuva da go zadade posledniot nokaut udar. Toj mi pisuvase: " Gledam , g-ne Prat, deka ne se plasite da go stavite peroto vo siseto so mastilo i da povlecete crna linija, so istata samodoverba koja ja ima bokserot koga napagja." Toa bese ubav kompliment, koj me motivirase, pismoto go cuvam i den denes.
Gold pocina pijan, pusejki cigara vo krevet. Bese eden od golemite majstori, eden od onie koi na stripot mu davaat aristokratska elegancija.

GO: A pred niv?

HP: Pa , pred niv bi go spomenal Windsor McCay, od Art Nouveau.

GO: Sekogas spomenuvate amerikanski avtori?

HP: Da, no sekogas treba da znaeme deka Amerikancite pozajmija od nas Evropjanite skoro se, nasata arhitektura, nasata poezija, naseto slikarstvo.

GO: Koi se Vasite Italijanski kolegi so koi ste blizok, ili na koi im se voodusevuvate?

HP: Gi ima mnogu takvi. Blagodaren sum mu na Mario Faustineli, toj e covekot koj mi dade sansa da bidam umetnik. Potoa treba da go spomenam Dino Bataglia, koj e poetot na crtanjeto. Isto dosta vesta e Gracia Nidacio
Koja bese cekor pred site koga ja sozdade Valentina Mela Verde. Taa imase eleganten stil. Imam dosta ubavi spomeni za nea, sekogas ja smetav za vreden sorabotnik.

GO: Dino Bataglia I Gracia Nidasio, iminja koi ne vrakaat nazad vo 60-tite i ne potsetuvaat na Corriere dei Piccoli?

HP: Da, tokmu togas se vrativ od Argentina. Se sekavam deka otidov vo Corriere i mu se pretstaviv na Carlo Triberti. Triberti ne bese covek koj sakase promeni , pa koga gi vide moite crtezi samo porkomentira deka ke vide sto moze da napravi. Jasno bese deka ne mu se dopadnaa. Potoa otidov kaj Gian Carlo Francesconi koj bese glaven producent. Toa bese covekot spremen za noviteti. Mlad , pomalku lud, so dolga brad. Bev otvoren so nego i mu kazav deka mi treba pomos. Toj gi vide moite crtezi se nasmea i mi veti rabota. Postojat lugje koi ke ti pomognat da uspees. Jas ja pocuvstvuvav taa pomos pa zatoa i sekogas sum spremen da im pomognam na mladite avtori.

GO: Vo tie godini Vie go sozdadovte izvonredniot istoriski strip: Fanfula"s Adventures?

HP: Fanfulla e vazen, toj pretstavuvase promena vo mojot stil. Prisvoiv poveke sloboda vo crtanjeto, vo sporedba so poranesnite moi dela. Nekoi od moite kolegi vo Corriere se zalaa deka rabotam prebrzo. No, toa bese mojot stil.

GO: Corto Maltese magazine prestana da se izdava so julskiot broj.?

HP: Da, posle 10 godini.Vsusnost trebase da se izdava do oktomvri. Izdavackata kuka Rizzoli odluci da se prekine, bidejki kukata bese vo zaguba. Iako , od site magazine koi se izdavaa Corto Malteze bese najdobar. Koga se prekina so izdavanje imase tiraz od 16-17 000, dodeka ostanatite bea pod 10 000. Da se ukini magazine, kade sekoj mesec golemi crtaci i pisateli pisuvaa i sozdavaa stripovi, e kako da se otfrli del od kulturata. No kolku i da bese vreden Corto Malteze magazinot prekina so izdavanje. Taka krugot se zatvori. A jas seuste imam prikazni za pisuvanje.

GO: Posledniot broj e dosta znacaen ?

HP: Da, eden od karakterite veli: "site ke ostaneme na ulica".

www.stripovimk.tk

stripovimk@yahoo.com